Avtor: Dostavljalec

Ko zavohamo smrad iz odtoka, je čiščenje

 

Velikokrat do tega pride poleti, saj pri nas je tako. Ko pride smrad iz odtoka, takrat vsi vemo, da je potrebno čiščenje cevi, ker se je na njih nabrala umazanija. Prej smo naredili vedno tako, da smo sami čistili odtoke, ker nam smrad iz odtoka ni predstavljal takšne težave, da bi potrebovali nekoga, da nam odtoke očisti. 

Tako smo to delali z različnimi čistilnimi sredstvi, tako naravnimi kot tudi bolj močnimi iz trgovine. Potem pa smo ugotovili, da to ne pomaga dlje časa, kar hitro se je smrad iz odtoka vrnil. Tako smo se odločili, če zavohamo smrad iz odtoka, da pokličemo servis, ki se s tem ukvarja in oni nam res očistijo odtoke, tako kot je treba. 

Saj so tudi naša sredstva delovala, ampak za krajši čas. Ko Pa pridejo oni, da naredijo čiščenje odtoka pod pritiskom vode, pa je to čisto nekaj drugega. Naši odtoki so tako čisto čisti kar nekaj časa. 

Nazadnje smo pozabili na čiščenje odtokov in smrad iz odtoka se je pojavil ravno v kuhinji. Ko sem zjutraj prišla v kuhinjo, mi je kuhinja imela čuden vonj, tako po gnilem. Sprava sem mislila, da je kje kakšno gnilo sadje, potem pa sem hitro zavohala smrad iz odtoka in se spomnila, da s čiščenjem zamujamo. 

Takrat so bile cevi že kar zamašene, saj veste, ko imate otroke in oni v korito v kuhinji mečejo prav vse. Tako se po ceveh hitro nabere umazanija. Seveda je smrad iz odtoka tako moteč, da se enostavno lotiš zadeve in jo skušaš rešiti. Če ne moreš sam, potem to rešijo drugi. Glavno je, da se odtoki čistijo, kajti lahko pridejo živali, potem pa nam ne bo prav nič lepo. Poskrbite, če zavohate smrad iz odtoka, nikar ne čakajte, ker bo še samo slabše in na koncu boste imeli več problemov, kot pa, če bi odreagirali takoj. 

Prvotni obliki loterije se kasneje pridružijo druge oblike igre na srečo

 

Igre na srečo so za nekatere med vami nekaj povsem običajnega. Če ne drugega, vsaj nekajkrat na mesec vplačate loto ali pa si na primer kupite srečko. Nekateri med vami pa se tovrstnim igram raje izogibate, ker o njih nimate ravno najbolj dobrega mnenja. A ne glede na to, v katero skupino ljudi sodite, bi bilo sila zanimivo vedeti, kako je do takšnih iger sploh prišlo in kako so se skozi tisočletja razvijale.

Najverjetneje so igre na srečo prisotne že skorajda toliko časa, kolikor je na Zemlji prisoten človek. O tem kažejo tudi različne najdbe pripomočkov, ki so jih ljudje že v davni preteklosti potrebovali za igranje iger na srečo. Sicer pa je loterija v današnjem času ena od najbolj poznanih iger na srečo in v nadaljevanju vam bomo na kratko predstavili nekaj nadvse zanimivih dejstev.

Loterija se je razvila tudi v veliko bolj družabni obliki

Prvotni obliki loterije so se kasneje pričele pridruževati še druge oblike, na primer konjske dirke,športne stave, ne nazadnje tudi tombola. K igri so privabljale množice ljudi. Države pa so poskrbele za to, da igre na srečo niso bile več domena samo bogatih slojev oziroma ljudi, čeprav so bile po drugi strani preganjalke takšne vrste zabave.

Loterija se je torej razvila tudi v precej bolj družabni obliki – kot javna in kot družinska igra z italijanskim poimenovanjem tombola. Pri tej vrsti igre na srečo se žrebajo številke od 1 do 90. Igralci v njej sodelujejo z listki, na katerih je zapisano več številk. O samem zadetku, ki ni denaren, temveč materialen, odloča ujemanje izžrebanih številk z zapisanimi.

Igranje iger na srečo na daljavo

Današnje igre na srečo se lahko igrajo tudi na daljavo, torej izven družabnih prostorov. Loterijo lahko tako vplačate tudi preko spleta, preko katerega vam sporočijo tudi rezultate oziroma dobljene zadetke.

Maligni tumorji ali rak je bolezen, pri kateri se telesne celice nenormalno delijo in kopičijo

 

Povsem normalno je, da je naše telo je zgrajeno iz različnih celic, ki se neprestano delijo in rastejo. Kadar pa je njihova delitev prekomerna in se razraščajo in širijo v druge dele telesa, to povzroči nastanek malignih tumorjev. Te z drugo besedo imenujemo tudi rak, ki se lahko pojavi na katerem koli delu telesa.

Govorimo torej o obsežni skupini različnih bolezni, pri katerih se takšne rakaste tvorbe vraščajo v okolna tkiva in jih okvarijo. Pogosto pa prodrejo tudi v mezgovnice, limfni in krvni obtok, s čimer se raznesejo v različne dele telesa in oddaljene organe. To pomeni, da je rak napredoval.

Poznamo različne vrste raka

Kadar se rakaste tvorbe razširijo tudi v oddaljene dele telesa, govorimo o metastazah oziroma zasevkih. Tako se lahko ta izjemno nevarna bolezen pojavi praktično na vseh organih. Pri razvrščanju se upošteva mesto oziroma organ, kjer se je rak pojavil in tako govorimo na primer o raku dojk, pljuč, kostnem raku.  

Pomemben pa je podatek, da se tovrstne tvorbe razlikujejo tudi v svoji strukturi, na podlagi katerih delimo rak v štiri kategorije. Med njimi je najpogostejši karcinom, ki zraste iz epitelnih celic, ki gradijo večino organov. Poleg tega pa poznamo še sarkome, levkemije in limfome.

Različni stadiji raka zahtevajo različne načine zdravljenja

Večina rakavih obolenj sledi pravilu da lokalni tumor vznikne v določenem delu telesa ali organu, torej je njegov obseg lokalen. Ta se lahko kasneje širi po mezgovnicah v bezgavke, ko govorimo o regionalnih razsežnostih. Sistemske razsežnosti bolezni pa se pojavijo takrat, ko se bolezen razširi po krvnem obtoku in tvori metastaze.

Ugotavljanje stadija oziroma razsežnosti je ključnega pomena pri zdravljenju rakavih obolenj. To predstavlja podlago za izbiro najprimernejšega zdravljenja, posredno pa že lahko napovemo kako se bo rak razvijal in širil v telesu.

Osebna rast mi je pomagala, da se danes znam ceniti in imeti rad

 

Že kot majhen sem bi vedno bolj tihe narave in živel in večina časa živel pri starih starših, moja osebna rast je bila takrat stran od staršev. Doma se nisem počutil ljubljenega, vedno je bil starejši brat tisti, ki se ga je vedno opazilo. Jaz pa sem bil le senca njega. 

Bolj kot sem odraščal, sem to tudi čutil in vedno bolj me je to motilo. Bil sem žalosten, ker je starejši brat dobival vedno več pozornosti, kot pa jaz. Ampak tega se ni dalo spremeniti. Moja osebna rast se je tako razvijala drugje in to pri starih starših. Oni so me vzeli za svojega. Tam sem se počutil ljubljenega in tako sem stare starše vedno postavljal pred starše, ker sem se tam počutil bolj ljubljenega. 

Nekako je moja osebna rast rasla pomočjo njih. Nisem se več obremenjeval z mojimi starši in kako veliko razliko delajo med mano in bratom. Ker sem imel njih. Problem pa je nastal, ko so mi stari starši umrli, ker sem se počutil čisto samega. Koliko noči nisem mogel spati. Počutil sem se, kot da sem izgubil najdražje osebe na svetu in zavedal sem se, da bom moral sedaj naprej sam.  Takrat se je začela moja osebna rast, kajti druge izbire nisem imel. 

Nehal sem se obremenjevati, da pri starših nisem na prvem mestu in začel sem živeti po svoje. Na začetku sem še skušal pridobiti njihovo pozornost, pa ni šlo. Brat je bil vedno prvi. Nikoli se še moja osebna rast ni tako hitro razvijala, kot se je takrat. Postavil sem se zase in danes na svet gledam čisto drugače, kot pa sem včasih, ko sem samo čakal, kdaj bom isto vreden pri starših, kot moj brat.

Pri meni osebna rast še traja in upam, da se osredotočim na svojo srečo in svoj uspeh.

Otroška postelja sameva, ker otrok spi pri nama

 

Kolikokrat sem že poskusila, da bi otrok spal sam, vendar mi do zdaj ni nikoli uspelo. Ker je bila postelja v njegovi otroški sobi že premajhna, sva mu kupila čisto novo, veliko, v upanju, da se bo le odločil in začel spati sam v svoji sobi. Nisva imela sreče. Tisti večer je res šel spat v svojo novo posteljo, ker sem jo jaz tako uredila, da je bila res lepa. 

Ko pa se je sredi noči prebudil, je ponovno prišel k nama. Tako sva obupala. Jaz trenutno nimam več energije, da ga prosim, da gre spat v njegovo posteljo, najina postelja je očitno tista najboljša, v kateri rad spi. Prišli smo tako daleč, da sem jaz bila kronično neprespana in sem nujno potrebovala spanec. Takrat bi bila pripravljena iti tudi v hotel, samo da, bi rešila moj spanec. Ni mi bilo pomembno, kakšna bo postelja, samo da bi imela mir in bi spala. 

Mož je videl, da tako več naprej ne gre. Zato je predlagal, da naj se jaz umaknem v njegovo sobo in naj se naspim. Potem pa je nastal problem, da je sin prišel k meni v otroško sobo. Seveda je njegova postelja bila premajhna za dva, pa tudi spet ne bi dobro spala in nismo rešili prav nič. 

Ni mi preostalo drugega, kot da sem poklicala moje starše, da se pridem k njim naspat, ker potrebujem spanec, če ne bom zbolela, ker že dlje časa ne spim. Oče me je najprej kregal, kako to, da še nismo navadili sina spati v sovji sobi in kakšna je postelja, da noče spati sam. Ko sem mu razložila, da enostavno noče spati sam in da imamo velik problem, je rekel, da se bo on pogovoril z njim.

Ne boste verjeli, en sam pogovor med dedkom in vnukom je pomagal, da je postelja sedaj samo od njega in da vsak večer gre v miru in brez slabe volje spat. Kaj sta imela, pa nočeta povedati! 

Dateljni rastejo na dateljnovi palmi

 

Ko sem bil majhen, so mi vedno bile všeč te visoke, lepe palme. Vedno sem mislil, da na njih rastejo dateljni, čeprav jih nisem dobro poznal, ker pri nas se jih še ni dalo kupiti kar tako v vsaki trgovini, palm pa tudi ne raste veliko v naših krajih.

Saj veste. Tiste lepe, visoke palme, ki rastejo na Primorskem skoraj ob vsaki hiši. Visoke so pa, kaj pa vem, kakih 20 m. No meni se zdijo zelo visoke. Pa včasih imajo neke čudne cvetove. No, zanje sem mislil, da na njih rastejo dateljni, saj so vsi govorili, da to raste na palmi. Ko sem malo odrasel, so dateljni postali malo bolj popularni in sedaj se dobijo že v čisto vsaki trgovini. Lahko celo izbiraš ali boš kupil izkoščičene ali takšne s koščicami. Sicer jih ne prav obožujem, slabi pa tudi niso.

Pred nekaj leti sem odšel v Tunizijo na dopust in tam doživel pravi razcvet. Vodič nam je pokazal čudovito palmo in povedal, da na njej rastejo dateljni in na nobeni drugi. Kar nisem mogel verjeti, saj je bila ta palma nižja, še lepša, bolj okrogle oblike, skratka prekrasna. Od sedaj naprej sem imel novo, najljubšo palmo in izvedel sem nekaj novega. Verjetno nisem bil prvi turist, ki tega ni vedel, saj je to povedal na tak način, kot da je pričakoval, takšno hecno reakcijo. Na palmah smo celo videli, kako dateljni rastejo in lahko utrgali dozorele sadeže. Ti imajo čisto drugačen okus kot tejle, ki jih kupimo pri nas v trgovini.

Tako so mi bili dateljni všeč, da sem jih kupil celo škatlo za domov in jih z veseljem razdelil domačim. Vsi so se čudili njihovemu dobremu okusu in prijetni svežini. Takrat sem se naučil nekaj novega in ne bom pozabil, da dateljni rastejo na dateljnovi palmi.

Lepo je, če imaš v dnevni sobi kamin

 

Že pri sami gradnji smo načrtovali kamin v dnevni sobi. Veliko sem bila po podnajemniških stanovanjih in večina je bilo povsod mrzlo. Ko pa sem prišla na obisk k babici, sem se vedno pogrela pri kaminu. To mi je tako ostalo v spominu, da sem si v hiši želela kamin.

Danes naša hiša že stoji, imamo kamin in vsako leto, ko pride prvi mrzli jesenski dan in ko prvič zakurimo, je res prijeten občutek. Toplota od kamina je tako prijetna, čisto nekaj drugega, kot pa drugi viri ogrevanja. Prav zato imam rada zime, ker si vsak dan za kurimo v kamin. Tako smo se navadili, čeprav imamo tudi drugi vir ogrevanja, a ga uporabljamo samo v primeru, ko kam gremo in se vračamo pozno zvečer.

Sama imam rada deževne vikende, takrat berem knjigo in uživam v topli hiši. To bi počela vse dni, če bi le bilo možno. Meni je kamin res najboljša stvar v hiši. Lahko bi se odrekla čemur koli le kamina ne. Včasih pomislim, kako bi bilo v tej hiši, če ne bi bilo kamina, šele potem vidim, kako dobro je, ko ga imamo. Se mi zdi, da se ta toplota prikrade povsod po hiši. Elementi so tako topli. Občasno tudi prezračim prostore, da se zamenja zrak, a hiša ostane vseeno topla.

Včasih so imeli v dnevni sobi večje kamine, danes so vse manjši in manjši. Pri nas imamo klasičen kamin, moram pa reči, da resnično močno greje. Tako dopoldan ogreje čisto vse prostore, ki jih imamo v kuhinji. Zvečer ne kurimo več in ta topota ostane vse do jutra. Zjutraj se nikoli ne prebudimo v mrzli hiši.

Reklame so me prepričale, da sem kupila vitamin c

 

Sama zase še kako dobro vem, kako se počutim in kaj moje telo potrebuje. Moja prehrana je raznolika, ne bom rekla, da jem zdravo, jem veliko stvari, zelenjavo, sadje, sladkarije, meso, lahko bi rekla, da jem tisto, kar mi je všeč in zagotovo poskrbim za vitamin c, ker vem, da ga dobim preko sadja. Imam pa eno lepo navado in to je ta, da se nikoli ne najem do konca. Pred kratkim me je tako zvilo, da sem sedaj res pozorna na to in vidim, da se počutim veliko boljše, če jem zmerno in večkrat na dan.


Obožujem jabolka in z njimi tudi dobim vitamin c, zjutraj pa si pogosto pripravim sadni šejk, ki vsebuje aronijo, ki pa ima tudi vitamin c, tako da vitamina c meni zagotovo ne primanjkuje. Sem pa gledala en reklamni oglas in videla, kako pomemben je vitamin c in da ga ne moremo zaužiti preveč. Tako me je to prehransko dopolnilo vitamin c čisto očaralo. Bolj, kot sem poslušala, bolj sem bila prepričana, da jaz to potrebujem. Na koncu sem tudi vitamin c naročila, ker me je reklama res pritegnila, vse so lepo razložili in spoznala sem, da ga potrebujem, bil pa je zimski čas.

Pozimi sem jaz veliko na hribih, ko pride vikend, spakiram in grem. Potem nekje prenočim in se vrnem v nedeljo zvečer. Ravno tukaj nastane problem, da nimam vedno pri roki razne hrane in da imam v torbi prehransko dopolnilo vitamin c mi pomeni ogromno. Zelo priročno, ko nisem doma.

Ravno zato sem vitamin c tudi kupila, da ga lahko vzamem kamorkoli s seboj. Nikoli prej nisem pomislila na to, sprijaznila sem se, če sem bila kje, kjer nisem mogla jesti sadja, da bom te dni pač brez. Sedaj pa sem nadomestila vitamin c, ki je v sadju s kapsulami, to je res super.

Preberi več o vitaminu c.

Pozimi je pri nas elektrika podvojena

 

Naša hiša ima 2 ogrevanji, to je peč na drva in klima. Nekako skušamo vedno uporabljati peč na drva, včasih pa temperature padejo tako nizko, da prižgemo še klimo, zato se nam elektrika pozimi poveča. Bi pa lahko imeli manjši strošek, če bi bili malo bolj pozorni. Govorim o tem, da včasih na klimo tudi pozabimo in je ne bi potrebovali. Najbolj sem pozorna jaz. Mojega moža nekako ne briga, če klima gori cele dneve, potem pa, ko pride račun, sprašuje, zakaj je elektrika tako visoka. 

Pridejo pa tudi dnevi, ko ni zelo mrzlo in se mi ne ljubi zakuriti na drva, takrat tudi jaz prižgem raje klimo, tako da sva oba malo kriva, da je elektrika višja, kot pa bi lahko bila. Saj naju sedaj ne moti, lani pa sva bila kar boga glede financ, pa bi naju še kako motilo. Spominjam se, kako sva gledala vsako položnico posebej, koliko je elektrika, voda, kredit, druge položnice, da sva prišla čez mesec. Takšnega življenja si ne želim več. Nismo delovali revno, a smo še kako bili. Računi so bili prazni, šele sedaj smo na zeleni veji in nam je lepo. 

Meni tako in tako gredo vse te mesečne položnice prav na živce, ker se kar naberejo in znesek vsak mesec ni mali. Tako včasih dobiš občutek, da hodiš v službo zaradi položnic, elektrika, voda, kredit, televizija, vse skupaj, ko sešteješ, dobiš kar velik znesek, da ga plačaš. O tem nočem niti premišljevati, ker postanem slabe volje. Sedaj mi je cilj, da elektrika pozimi ne bi bila tako visoka, ker nam ni potrebno, da je, ker bi lahko malo pazili na klimo in strošek bi bil manjši. Stroški klime niso tako drastično visoki, bi pa lahko bila nižja elektrika, če bi le malo pazili, da klima ne gori, ko ni več potrebna. Če si pozoren na fiksne stroške, se jih da kar pošteno znižati.

Vsako leto so pri meni potrebni novi pohodni čevlji

 

Če imam kaj rada, pa so hribi. Včasih sem prav žalostna, da živim v pokrajini, kjer ni veliko hribov. Najraje bi živela na Gorenjskem, tam so res lepi kraji, imajo hribe, ki so prekrasni. Če bi živela bližje, bi vsak dan šla na kakšne hrib in v gore. Moji pohodni čevlji so vsako leto uničeni, ker z njimi veliko prehodim. Nekdo bi rekel, da to ni možno, pri meni je.

Ker ne morem drugače na hribe čez teden, včasih izkoristim službeno pot v te kraje in ko zaključim terensko službo, so na vrsti pohodni čevlji, da jih obujem in grem na hribe. Jaz sem na hribih srečna, zadovoljna, tam je drug zrak, počutim se predvsem svobodna. Ne vem, zakaj mi hribi toliko pomenijo, vendar na hribih bi živela, če bi bilo možno. Ko pride vikend, grem na hribe sama ali pa z družino. Vedno predlagam, da bi šli skupaj, vendar če se jim ne da, grem enostavno sama, nikoli ne ostanem doma, to je moje pravilo.

Ja, pohodni čevlji pa so pri meni vsako leto uničeni, sedaj sem že navajena, da jih niti ne čuvam, raje uživam v hoji in naravi, ker tako in tako vem, da bom drugo leto šla po nove. Ne morem verjeti, da so pohodni čevlji od moje prijateljice še sedaj dobri in jih ima že 10 let. Potem se vprašam, kaj delam jaz. Mogoče je to samo moj izgovor, da si vsako leto kupim nove, ker mi pač tako paše. 

Na hribe grem rada pripravljena in pravilno obuta in oblečena, pohodni čevlji so mi res najpomembnejši, ker vem, da je na hribih varen korak nujen za varno hojo. Včasih vidim ljudi, ki hodijo v hribe v supergah, enostavno ne vem, kaj ti ljudje razmišljajo in kako jih ni strah, da bi se poškodovali. Je pa res, da so to večina mladi, polni veselja, energije in verjetno pri njih pohodni čevlji niso ravno prva skrb.