Moj oče je skoraj vsak dan bil v gozdu in podiral drevesa. To je bil njegov vir zaslužka. Ko sem ga videl, kako se trudi, sem si nadel delovne rokavice in priskočil na pomoč. Meni je bilo čisto jasno, da je potrebno imeti zaščitna oblačila, ki pa jih moj oče seveda ni imel. Ko sem mu rekel, naj natakne saj delovne rokavice, se mi je smejal in rekel, da z njimi sploh ne bi znal delati. 

Nisem mogel prav nič, tako sem jaz imel delovne rokavice, ko sva skupaj delala, on pa ne. Ni trajalo veliko dni, ko si je poškodoval prst in če bi imel delovne rokavice do te poškodbe, ne bi prišlo, tega sem se zavedal tako jaz kot tudi on. 

Ni hotel priznati tega, ker bi tako imel prav jaz, on pa tega ni prenesel, ker je moral vedno imeti prav. Nekaj dni zaradi prsta ni mogel delati, tako da sem delal sam. Prva dva dni sem bil v gozdu sam in imel mir, potem pa se je oče že pridružil in komandiral. Spet sva se sprla, ker mi je rekel, da delovne rokavice nosim brez zveze. Kako lahko to reče, če se je pred par dnevi poškodoval ravno zaradi tega, ker jih ni imel.

Moj oče je zelo trmast človek in lahko bi vedel, da po poškodbi vseeno ne bo nosil delovnih rokavic, ker je trmast. Tako se je tudi zgodilo, ko je lahko začel delati, so delovne rokavice ostale v garaži, ker jih ni nosil. 

Nisem vedel, kaj bi mu rekel, ker tako in tako ni imelo smisla. Na dela brez njih, sem si takrat mislil, vendar ni ravnal prav in nikoli mu ne bom dal prav, kajti delo z drvmi je nevarno in delovne rokavice so sigurno obvezne, ker tako zaščitimo svoje prste in roke.